»Morda se pesmi, / ki jih nisem napisal / spomni drug pesnik.«

»Ne stopi krotko v to dobrotno noč.«

»Ta izziv, to dediščino / sem z zgaranih rok prejel, / zato v prihodnost vedro zrem. // In še to vem: / kar ljubim in kar sam častim, / bo tudi sin za svoje vzel.«

»S pisalom potegneš črto čez list, da zakrvavi. Prisloniš se in zaznaš učinek nastajajoče pesmi. Njeno pokrajino objameš v celoti in potem ugotoviš, da si na neki drugi strani lista.«

»Vedno tvoj Korlek«

»Velikansko neiztrohnjeno srce v oceanu nemega prostora.«

»Ko si daleč / od mene, sem tudi jaz / daleč od sebe.«

»Školjka sem. Pesem / v meni je biser – lep / in hkrati boleč.«

»Priznam: težko pišem. Le jecljam. Jaz, pesnik, mojster klasičnih oblik, profesor verza. Bilo bi me sram, če bi študentje vedeli. A dotik peresa in papirja me paralizira. Nerodno raste pesem iz tišine.«

»Je lopato mogoče zasaditi / v oster sneg / in izvleči roso? / In iztisniti limono / v kozarec / ter popiti čokolado? / Dvoplastnost, dvoplastnost, / še vedno / nas povsem / razorožiš.«